UPORABA MATERIALOV BIO-BASED

OPIS

Največja krožnost materialov je dosežena, če lahko ob koncu svoje življenjske dobe regenerirajo nove primarne materiale, pri čemer ne ustvarjajo odpadkov, temveč predstavljajo nov vir materiala. Zato je treba dati prednost uporabi bio-based in naravnih materialov, kot so les, bambus in surova zemlja, kadar koli je to mogoče, pred materiali, ki jih ni mogoče v celoti reciklirati, kot so betonske mešanice. Ti materiali so po razgradnji naravno biorazgradljivi in iz njih lahko nastane kompost za gnojenje rodovitnih zemljišč.

POMEN ZA KROŽNE STABVE

Vključevanje teh materialov v stavbe, tako v konstrukcijske kot v nekonstrukcijske namene, je v skladu z idejo preprečevanja nastajanja odpadkov, tj. z načeli Reduce, Refuse in Rethink: z izbiro naravnih materialov v fazi načrtovanja in oblikovanja se največje koristi pokažejo ob koncu življenjske dobe, kjer se vrednost namesto izgube kot pri tehničnih materialih poveča, saj prispevajo k ustvarjanju novih materialov.

VIDIKI INOVACIJE

Namesto inovativnega pristopa gre za vrnitev k primitivnejšim in ljudskim gradbenim tehnikam, ki so nedvomno bolj trajnostne od tistih, ki so se uveljavile po pretirani industrializaciji sektorja; vendar se materiali naravnega izvora zdaj raziskujejo in obdelujejo, da bi povečali njihove prednosti in učinkovitost ter jih izenačili s tradicionalnimi materiali, pri čemer se nenehno spodbujajo inovacije in zeleni prehod. Vendar vseh gradbenih elementov ni mogoče izdelati izključno iz bio-based materialov: v sektorjih, kjer to ni mogoče, mora še vedno obstajati interes za iskanje bolj naravnih rešitev za povečanje konkurenčnosti.

PRAKTIČNE UPORABE

• Uporaba naravnih samoregeneracijskih materialov, kot so bambus, lepljeni les (CLT), masivni les, pluta...

• Razstavljanje naravnih gradbenih elementov in njihova uporaba za izdelavo novih materialov

• Sajenje gozdov, iz katerih se črpa material

• Izbira bio-based materialov je odvisna tudi od krajše dobavne verige, uporabe lesa in drugih proizvodov, ki so na gradbenem območju v veliki meri na voljo

• Zmanjšanje obdelave naravnih materialov za spodbujanje kompostiranja

• Uporaba polimerov na biološki osnovi

• Preverjanje okoljske trajnosti uporabe nekaterih naravnih materialov, zlasti glede na posledice za ekosisteme

KORISTI

• Odpadki ne nastajajo, saj je material po zavrženju biološko razgradljiv ali ga je mogoče kompostirati

• Prispevanje k obnovi okolja in ne le ustvarjanje negativnih vplivov

• Dobra predispozicija teh materialov za prefabrikacijo

• Možnost gradnje lažjih konstrukcij ali, če se uporabljajo v kombinaciji z drugimi konstrukcijskimi materiali, kot je armirani beton, za delno olajšanje zelo masivnih konstrukcij

• Zmanjšanje vsebovanega ogljika v celotni strukturi

• Poenostavljeno oblikovanje brez potrebe po preveč zapletenih zasnovah (low-tech design), zlasti v primeru lesa

ZAPLETENOSTI

• Pomanjkanje regulativne podpore in/ali ustreznih smernic za projektante konstrukcij iz teh materialov

• Materiali s krajšo življenjsko dobo od neobnovljivih, kot sta kovina in plastika, s potrebo po nenehni zamenjavi, ki je dolgoročno lahko bolj vplivna kot uporaba drugih materialov

• Ponovna uporaba teh materialov je omejena na znižanje kakovosti

• Tveganje nepravilnega ali slabega upravljanja gozdov in gozdnih površin, iz katerih se pridobiva les, zlasti z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti in sekvestracije ogljika

• Večja občutljivost teh materialov na vremenske vplive in posledično degradacijo, kar zahteva pogostejše vzdrževanje ali zamenjavo