ZASNOVA ZA RAZSTAVLJANJE / RUŠENJE / RAZGRADNJE

1.1. OPIS Zasnova za razstavljanje / rušenje / razgradnje je projektantska praksa, ki vključuje načrtovanje stavbe v zgodnji fazi, pri čemer se upošteva konec življenjske dobe, tj. sprejemanje rešitev in izdelava natančnega načrta za razstavljanje strukture na različne sestavne dele. Po tej tehniki je mogoče celotne sestavne dele ponovno uporabiti v drugih stavbah, če dekonstrukcija ni destruktivna, ali pridobiti materiale s selektivnim razstavljanjem, če celotnega sestavnega dela ni mogoče odstraniti, ne da bi ga poškodovali, ali ga ni mogoče uporabiti naprej. 1.2. POMEN ZA KROŽNE STABVE Ta praksa je še posebej pomembna za krožnost stavb: z načrtovanjem stavbe z mislijo na fazo konca življenjske dobe se uporablja vseh 9 načel krožnosti. Najprej zmanjša nastajanje gradbenih odpadkov, saj je montaža zasnovana tako, da je na gradbišču hitra in enostavna; poleg tega ta filozofija načrtovanja zagotavlja ponovno uporabo in/ali recikliranje heterogenih izdelkov in sestavnih delov. Nenazadnje je to veljavna tehnika ne le za novogradnje, temveč tudi za lokalne posege na obstoječih stavbah, kar omogoča morebitno reverzibilnost posega. 1.3. VIDIKI INOVACIJE Ta način načrtovanja stavbe je popolnoma inovativen in se razlikuje od vseh tradicionalnih pristopov. Zato je treba nove projektante neposredno usposabljati za to filozofijo, medtem ko morajo bolj izkušeni slediti novostim in biti pripravljeni sodelovati: zlasti je treba poznati digitalna orodja za projektiranje, kot je BIM, ki lahko zagotovijo razstavljanje. Hkrati morajo dobavitelji še posebej paziti, zlasti pri gradbenih proizvodih, ki se dobavljajo v montažnih paketih, da zagotovijo razstavljanje, kar lahko zahteva spremembe proizvodnih linij. Še en nov vidik, ki izhaja iz načrtovanja za razstavljanje, je potreba, da se v dobavno verigo vključi slika ali podjetje, ki ima izkušnje s postopki razstavljanja in logistiko nastalih materialov, ki naj bi bila vključena že v najzgodnejših fazah načrtovanja.

2.1. PRAKTIČNE UPORABE - Uporaba montažnih elementov - Prednost mehanskim (vijaki, spoji ...) pred kemičnimi (lepljenje, varjenje) - Zagotavljanje dostopnosti povezav - Ohranite čim večjo neodvisnost med različnimi sestavnimi deli, da bi olajšali razstavljanje - Uporaba odprtega osnovnega gradbenega sklopa - Omejite uporabo zaključnih obdelav in obdelav, ki lahko ogrozijo ponovno uporabo sestavnih delov in/ali recikliranje materialov - Izdelava načrta demontaže z navedbo korakov (načrtovanje zaporedja demontaže), strojev, prostora za rokovanje in namembnosti vsakega sestavnega dela ali materiala - Načrtovanje in upravljanje stavbe po plasteh (lokacija, ovoj, struktura, storitve, notranjost, pohištvo)

3.1. KORISTI - Omejitev nastajanja gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov za 65-80% - Možnost, da se celotnim gradbenim elementom v primeru nedestruktivne demontaže ali, v najslabšem primeru, destruktivne demontaže, posameznim materialom omogoči drugo življenje - Omejitev uporabe primarnih surovin - Podaljšanje življenjske dobe delov stavbe - Zmanjšanje ali odprava stroškov odlaganja izdelkov na odlagališčih - Enostavno ločevanje materialov, kadar je prevoz na odlagališče neizogiben 3.2. ZAPLETENOSTI - V primeru kemičnih spojev je razstavljanje mogoče le z uporabo topil ali mehanskih postopkov, ki lahko ogrozijo možnost recikliranja materiala - Veliko bolj zapleteno in dolgotrajno načrtovanje, ki mora trajati vse do konca življenjske dobe in zagotavljati smernice tudi po tem času - Načrti za popolno razstavljanje in obnovo sestavnih delov so zagotovljeni le z uporabo digitalnih tehnologij, kot sta BIM in digitalizacija dobavnih verig - Potreba po številnih sredstvih in prostorih za razstavljanje ter po določitvi natančnih zaporedij, tudi z navedbo časa, da se prepreči vmešavanje v različne postopke, ki jih je pogosto težko upoštevati - Potrebno je usposabljanje oblikovalcev, da bi jih poučili o tem pristopu k oblikovanju - Demontaža nekaterih konstrukcij, zlasti jeklenih, je dražja od običajnih postopkov rušenja